Pujski

Predstavljamo vam pujske in njihovo življenje. Nekateri ljudje se trudimo, da bi pujsom, kravam, bikom, ovcam, konjem, kokošim in drugim živalim izboljšali življenje in jih pustili živeti. 

Inteligentne in ljubeče živali

Svinje uvrščamo med pet najbolj inteligentnih bitij na Zemlji, takoj za človekom, opicami, sloni in delfini. Domači pujski so se razvili iz divjega prašiča. Ob rojstvu tehtajo nekaj več kot 500 gramov. Odrasel lahko tehta tudi do 200 kilogramov. Pujsi potrebujejo gibanje, igro, druženje, mehak nastilj. Napačna hrana jim povzroči zaprtja ali drisko. Včasih tudi zbolijo in potrebujejo veterinarja. Pujsi so čiste živali, zato ne velja rek, da si umazan kot pujs. V blatu se hladijo.

Radi se igrajo in raziskujejo

Na fotografijah sta nagajiva pujska Pepe Fredi in Brin, za katera skrbnica Maja pravi, da ji vedno polepšata dan. Ob pogledu nanju je srečna, ker sta s partnerjem mali bitji rešila gotove smrti, saj bi končala v klavnici. Pepe Fredi in Brin sta zelo nežni in pametni bitji. Z veseljem raziskujeta svet in se igrata. Rada imata družbo ljudi in božanje. Njuna radovedna rilčka in navihana repka narišeta nasmeh na obraz vsakemu, ki ju spozna. 

Svinje so ljubeče mame

Svinje v naravi skrbno pripravijo gnezdo iz slame, vej, blata in listja. Svojim pujskom med sesanjem brundajo, da pujski lažje najdejo pot do seskov. Pujski pogosto spijo tako, da se z rilčki dotikajo drug drugega. Ko odraščajo, jih mame svinje učijo riti, iskati hrano in si skopati kotanje, da se ohladijo v blatu. Podobno kot človeške mame, ki svoje dojenčke učimo jesti, govoriti in hoditi. Svinje zelo pogosto s svojimi potomci ostanejo v stiku in čredi vse življenje. In kot prava družina drug drugega branijo in ščitijo, včasih tudi za ceno lastnega življenja.

Življenje v kletki

Žal pa naše fotografije, ki smo jih zbrali pri ljudeh, ki resnično spoštujejo življenja živali, niso prikaz življenja večine pujskov. Ta inteligentna in ljubeča bitja človek zapira v kletke in v hladne betonske hleve. Kotenje večine pujskov poteka v kletkah, kjer se doječe mame ne morejo niti obrniti. Mame svinje po nesreči celo poležijo svoje otročičke. Samice svojih mladičev ne morejo negovati, njihovo naravno vedenje je onemogočeno. Pogosto so tudi same ranjene. 

Tako nastane zrezek

Pujske, stare teden dni, veterinarji kastrirajo kar na živo, brez anestezije. Mladički tulijo od bolečine, njihove mame morajo to opazovati. Samicam po kratkem obdobju mladičke odvzamejo in nato samice znova oplodijo. To se dogaja približno štiri leta, nato tudi samice končajo v klavnici. To se dogaja zato, ker mesna industrija oskrbuje z mesom in mesnimi izdelki (salame) veliko ljudi in pri tem dobro zasluži. Pomisli, kako pogosto tudi meso postane odpadek v smeteh, za katerega je morala žival umreti.

Industrijska reja je trpinčenje živali

Vedno več ljudi na našem planetu potrebuje vedno več hrane. Mnogi ljudje se mesu ne morejo ali nočejo odreči. Priporočilo zdravnikov za uživanja mesa je do trikrat na teden. Nekateri ljudje se mesu odpovedo, ker ne želijo jesti mesa trpinčenih živali, saj živali pred smrtjo čutijo strah in bolečino. Meso lahko nadomestimo s stročnicami, tofujem, sojo in drugo hrano.

Podpišimo peticijo »Slovenija proti kletkam«

Nekateri ljudje se zavzemamo, da bi pujsom, kravam, bikom, ovcam, konjem, kokošim in drugim živalim izboljšali življenje, ki je pogosto žal eno samo trpljenje. Podpišimo peticijo proti uporabi kletk za živali. Tudi kužki niso radi sami v boksu, če je še tako lep. Radi so v družbi svojega skrbnika. 

Ali veš?

• Udomačen pujsek priteče na klic kot kuža.
• Mnogi znanstveniki, umetniki in tudi uspešni športniki ne jedo ali niso jedli mesa.
• Pujs bi lahko doživel od 15 do 20 let, žal pa jih večina dočaka le 6 mesecev.
• Živinoreja zelo onesnažuje okolje. 

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >